Na Mariborskem otoku je ob današnjem mednarodnem dnevu mladih potekala okrogla miza, na kateri so sodelovali Nomi Hrast, študentka Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru in predsednica Komisije za mladinska vprašanja na Mestni občini Maribor (MOM), Patrik Kristl, študent filozofije na Dunaju in član stranke Pirati ter Robert Križanič z Zavoda Povod. Dogodek je v sodelovanju s partnerji organiziralo združenje Epeka.

Kratek uvod v pogovor je napravil podpredsednik Epeke Matej Tisaj, ki je z zanimivo anekdoto poslušalcem predstavil razloge, zakaj se morajo mladi tesneje povezovati: “Ko sem bil na študentski izmenjavi, sem se pogovarjal z vrstnikom iz Francije. Po nekaj minutah pogovora sem ugotovil, da imava podobne težave in, da imam z njim več skupnega kot s svojo babico, kar pa seveda ne pomeni, da jo imam manj rad kot tega Francoza.” Omenjena anekdota sporoča, da lahko mladi samo na mednarodnem nivoju naslavljajo probleme, ki se jih tičejo, kar je tudi eno izmed osnovnih sporočil današnjega dne.

Moderatorja pogovora Matea Hočuršćaka je v oči zbodlo dejstvo, da med poslušalci ni bilo veliko mlajših od 30 let, kar je po njegovem mnenju pomenilo, da se o mladih pogovarjamo mimo njih ali pa jih enostavno ne uspemo nagovoriti. Goste je zato vprašal, s kakšnimi strategijami se naj naslavlja mlado generacijo. Nomi Hrast je kot odgovor na to vprašanje dejala, da je kot članica Dijaške skupnosti Maribor opazila, da se je način promocije, s katerim so dijake želeli privabiti na posamezne dogodke, v štirih letih zelo spremenil. “Pristop, ki smo ga uporabili, na tiste, ki so prišli štiri leta kasneje, sploh ni imel učinka. Iskreno rečeno, ne vem, kaj je prava pot do tega, da dosežeš mlade oz. zakaj nek posameznik ne pride na današnjo okroglo mizo in jo posluša. Vem pa, da je način komunikacije treba za vsako generacijo spremeniti in jo posebej prilagoditi,” je dejala Hrastova.

Pri istem vprašanju je Patrik Kristl izpostavil, da je med mladimi iz iste generacije toliko različnih problematik, da jih je težko naslavljati kot en problem. Dejal je še, da je treba mladim dopovedati, da so spremembe možne, saj njihovo participacijo zavira mit, da ne morejo spremeniti ničesar. “Zavedanje, da so stvari spremenljive in ne statične, je ključnega pomena, za to, da se pridobi njihovo sodelovanje,” je še izpostavil Kristl. S svojima predhodnikoma se je strinjal tudi Robert Križanič, ki je poudaril, da je treba mladim ponuditi varen okvir, v katerem bodo lahko udejanjili svojo kreativnost in strasti. Kot poseben primer vzbujanja zanimanja pri mladih je izpostavil primer podnebne aktivistke Grete Thunberg, ki je za sabo potegnila milijardo ljudi. Zato je po njegovem mnenju še posebej pomembno, da se najdejo vzvodi, ki mlade potegnejo v določeno zadevo.

Kot smo že omenili na začetku, so problemi mladih globalni, čeprav se zdi, da se z njimi ukvarjamo zgolj na lokalnem in nacionalnem nivoju. V zvezi s tem so sogovorniki naslovili predvsem izboljšanje položaja mladih migrantov in krepitev Evropske unije kot progresivne skupnosti, ki bo omogočila mladim boljšo prihodnost. “Največ migrirajo mladi moški, ker je to za njih varneje, poleg tega pa iščejo tudi boljše perspektive. Z vidika trajnostnega razvoja moramo gledati na svet kot na celoto. Problem ni, da se nekdo preseli iz Afrike v Evropo, temveč je problem v tem, da zahodni razviti svet izkorišča države globalnega juga, zato je treba na vseh področjih ustvariti ravnotežje, da bodo mladi bolj zadovoljni in bodo lažje ostali tam, kjer so,” je svoje razmišljanje o tej problematiki strnil Križanič. Njegovo mnenje je dopolnila Nomi Hrast, ki je dejala, da mora posameznik določen problem ozavestiti na osebni ravni, šele nato lahko deluje lokalno in globalno.

Mlade je treba opolnomočiti, da se bodo lažje soočali z izzivi, ki jih čakajo v sodobnem svetu. Gostje okrogle mize so pri tem izpostavili predvsem potrebo po večji dostopnosti študija in zagotavljanju minimalnega prihodka (študij je po mnenju Patrika Kristla že služba), kar bo mlade lažje pripravilo do politične participacije. “Piramida družbene odgovornosti pravi, da je na prvem mestu ekonomska odgovornost, saj nekdo, ki si ne more zagotoviti, da bo imel zjutraj hrano na mizi, ne bo zainteresiran za to, da bi se sploh pogovarjal o politiki oz. filozofskih temah. Takšen človek bo enostavno jezen na svet,” je politično zavest mladih in ljudi nasploh opisala Nomi Hrast.

Hrastovi smo ob tem zastavili tudi vprašanje, s kakšnimi vzvodi bi si lahko mladi zagotovili večjo ekonomsko stabilnost, glede na dejstvo, da živimo v fiskalno restriktivnih časih. “Ko govorimo o dijakih in študentih, bi jim lahko zagotovili štipendije, saj bi se slednji tako bolj osredotočili na izobraževanje oz. študij. Hkrati bi moralo tudi študentsko delo postati dostopnejše in pravičnejše, saj danes opažamo ogromno izkoriščanja s strani delodajalcev. Ta problematika mlade zaznamuje tudi na njihovi nadaljnji poti.” Hrastova je ob tem izpostavila tudi, da so trenutni pogoji za štipendiranje zelo nepravični, saj je osnovni kriterij za dodelitev štipendij finančno stanje družine v preteklosti, ki pa se lahko v času, ko mlada oseba zaprosi za štipendijo, že spremeni. “Zoisova in občinska štipendija zahtevata izjemen dosežek, ki pa ga je zelo težko doseči, saj je na srednji šoli težko opredeliti, kaj je izjemen dosežek, na fakulteti pa je poleg visokega povprečja za to potrebna še kakšna objava znanstvenega članka. Mislim, da bi bilo potrebno razširiti spekter kriterijev, ki jih je treba doseči za štipendijo,” je dejala Nomi Hrast.

Na današnjem posvetu je bilo veliko govora tudi o povečanju participacije mladih v procesih odločanja. Patrika Kristla, ki je član piratske stranke, smo zato vprašali, ali bi elektronske volitve povečale njihovo zainteresiranost za odločanje v političnih procesih:”Moj odgovor je pritrdilen, saj je za mnoge preveč že to, da se morajo premakniti na volišče, zato je z vidika udeležbe to zagotovo odlična rešitev. Vsekakor pa si sam zastavljam vprašanje, v kolikšni meri je to tehnološko izvedljivo. Če zadeva ni izvedena pravilno, lahko to odpira številne možnosti za zlorabe. ” Zanimalo nas je tudi, zakaj je Estonija še vedno edina država, ki izvaja volitve na takšen način:”Morda to tistim, ki so že na položajih, to sploh ni v interesu oz. jih povečanje participacije sploh ne gane. V Estoniji so glede elektronskih volitev izvajali številne pilotne projekte, ki se niso izkazali za zanesljive. Menim, da bi bilo smiselno takšen projekt na lokalni ravni izvesti tudi pri nas. Vsekakor pa bi Pirati takšno odločanje najprej uvedli znotraj stranke.”

Kristla smo za konec še vprašali, kako kot bodoči filozof vidi svojo perspektivo v Sloveniji in Evropi ter v čem se mentaliteta današnje mladine razlikuje od starejših generacij:”Perspektiva, ki jo vidim, je bila glavni razlog za to, da sem se vključil v politiko. Zdelo se mi je, da če ne pride do korenitih političnih sprememb, zame ni prihodnosti. Samo s političnim angažmajem, ki bo prinesel spremembe, bo tudi zame mesto vsaj na tem svetu, če že ne v državi. Glede mentalitete pa največjo razliko vidim v pomanjkanju organizacije, ki bi skrbela za njihove interese. Takšen primer so denimo Študentske organizacije posameznih univerz, kjer stvari delujejo na dokaj koruptiven način z demokratičnim primanjkljajem. Drugi problem pa se mi zdi mit, da mladi nič ne morejo spremeniti in se lahko prepustijo samo toku sprememb, ki so v njihovo škodo.”

Želimo si, da bi mladi po koncu krize povezane s pandemijo koronavirusa imeli več razlogov za optimizem.

Primož Soban