Na Židovskem trgu pred  nekdanjo sinagogo se je danes odvijala prireditev z naslovom Noč, ko so violine obmolknile, s čimer so v Mariboru obeležili mednarodni dan spomina na žrtve nacističnega genocida nad Romi in Sinti, ki ga obeležujemo 2. avgusta. Dogodek je potekal v organizaciji Združenja Epeka in Sinagoge Maribor.

Dogajanje se je pričelo z romsko himno Djelem, djelem v izvedbi pevke in šansonjerke Katje Šulc ter kitarista Andraža Mazija, ki sta poskrbela za glasbeno kuliso prireditve. Uvodnemu glasbenemu programu je sledilo predavanje mlade raziskovalke na Znanstvenem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) Vite Zalar z naslovom “Genocid nad Romi v primežu sodobnih populizmov.” Zalarjeva je v svojem predavanju poudarila, da se preganjanje Romov ni začelo s prihodom nacistov na oblast, temveč se je na transnacionalni ravni na stari celini dogajalo že vsaj od sredine 18. stoletja in nato doseglo vrhunec v času 2. svetovne vojne. Kot posebej zanimivo dejstvo je izpostavila, da je bil osrednji fokus po koncu največjega vojaškega spopada v zgodovini človeštva predvsem iskanje zločincev in ne žrtev.

V svojem predavanju je Zalarjeva omenila tudi dejstvo, da se pri raziskovanju pogosto sooča s tem, da posameznih zgodb ne more zaključiti, saj se je za številnimi romskimi družinami v času, ki so bile izseljene s področja današnje Slovenije, izgubila vsaka sled. Pri tem je poudarila, da je nacistična oznaka Zigeuner (Cigan) širša od same etnične skupnosti, saj je bilo rasno razlikovanje ena izmed novosti nacističnega režima. Kot vemo, so nacisti okupirali tudi območje Spodnje Štajerske in takoj pričeli z deportacijo Romov na ozemlja režimov, ki so sodelovali z njimi. Pri tem so na vzhod množično internirali osebe, ki so jih smatrali za “Nearijce.” Največ Romov je bilo deportiranih v Auschwitzu, kjer so nacisti 2. avgusta 1944 pomorili okrog 2900 Romov.

Na Slovenskem pomorov nad romsko skupnostjo ni izvajal zgolj okupator, temveč tudi partizani, ki so leta 1942 iz strahu, da bi jih le-ti ovajali okupatorju, izvedli poboj nad večjo skupino Romov na Dolenjskem. Ob tem pa seveda moramo dodati, da so se posamezni Romi borili tudi znotraj osvobodilnega gibanja, čeprav to dokazujejo zgolj posamezna pričevanja. Proti koncu predavanja se je Vita Zalar dotaknila tudi interpretacije medvojnih dogodkov v posameznih evropskih državah in opozorila, da se na primer v Franciji o genocidu nad Romi ni govorilo vse do 80-ih let prejšnjega stoletja in dodala, da antisemitizem ni izginil s koncem vojne, o čemer priča tudi ustanovitev judovske države Izrael.

Za konec se je dotaknila tudi interpretacije druge svetovne vojne na Slovenskem in dejala, da se pri nas vedno bolj uporablja razlaga, po kateri so Rome v Evropi pobijali nacisti, medtem ko bi naj pri nas to počeli partizani. Takšno razlago je umestila v kontekst populizma, ki ga je definirala z naslednjimi besedami:”Populizem pomeni, da se del elite predstavlja kot del ljudstva, ki je izkoriščano s strani drugega dela elite.” V Sloveniji se to kaže v tem, da nam del elite pridiga o imaginarni komunistični eliti, ki onemogoča, da bi ljudje zaživeli bolje, a ta razlaga zgolj onemogoča razpravo o resničnih problemih, ki nas zadevajo. Svoje predavanje je zaključila z naslednjimi besedami:” Govorimo o grozotah 2. svetovne vojne, vendar tega ne vključimo v analizo sodobne družbe.

Prireditev se je zaključila z interpretacijami pesmi v romskem jeziku.

Primož Soban