Romsko društvo Romano Pralipe je to jesen uspešno izvedlo projekt t.i. Žive knjižnice, katerega cilj je bilo zmanjšanje stereotipov in predsodkov, poleg tega pa bralcu oz. obiskovalcu omogoča, da se posebej seznani s temo, ki si jo izbere sam. Razlika med klasično in živo knjižnico je v tem, da knjižničar bralcu ne predstavi knjige, temveč osebo, ki  pripada določeni etnični skupnosti (v tem primeru Romom), za katero veljajo številni stereotipi. Ta nato predstavi svojo osebno zgodbo oz. izkušnjo, pri čemer ji lahko bralec zastavlja vprašanja. Pogovor med njima običajno traja okoli 20 minut, lahko pa se tudi podaljša, če imata sogovornika o izbrani temi podobno mnenje.

Takšnega projekta so se prvič lotili pri romskem društvu Romano Pralipe, kjer so kot žive knjige izbrali ljudi, ki se ukvarjajo z različnimi aspekti romske kulture (romski ples, romska kulinarika, romski jezik …).  Hkrati pa je bil omenjeni projekt del programa Agenda 2030, ki si za cilj zastavlja večjo vključenost pripadnikov ranljivih skupin v družbo. Organizatorji so si uresničevanje slednje zastavili na dva cilja. Poleg zgoraj omenjenih oseb so v projekt vključili 17 ljudi, ki so oz. bi lahko dosegli cilje, ki si jih agenda zastavlja. Hkrati pa so izobesili 17 plakatov, pod katere so morali udeleženci in nevladne organizacije zapisati, kaj bodo storili, da se bi cilji iz omenjenega programa tudi uresničili. Predloge so nato zbrali v posebnem dokumentu, ki so ga nato posredovali politikom na lokalni in državni ravni z namenom, da bi le-ti izvajali politike, ki bi težile k izboljšanju gmotnega, zaposlitvenega in bivanjskega stanja Romov.

Foto: Romano Pralipe

“Ponosni smo, da nam je tudi v Mariboru prvič uspelo izvesti takšen projekt, ki je v isti sapi osvetlil in ponudil rešitve za težave, s katerimi se srečujejo mariborski Romi. Stanje se je v zadnjih letih nekoliko izboljšalo, a še vedno se pojavlja določeno nerazumevanje položaja, v katerem se nahaja romska skupnost. Prepričan sem, da takšni projekti ponujajo dobre rešitve, ki jih bo mogoče uporabiti tudi v prihodnosti,” je dejal predsednik romskega društva Romano Pralipe Fatmir Bećiri.  Mariborski Romi pa navkljub uspešno izvedenemu projektu ne sedijo križem rok, temveč  že načrtujejo nove projekte, ki bodo prinesli nova spoznanja o tej vseevropski manjšini.

P. S.