Danes se je v prostorih Mladinskega kulturnega centra Pekarna odvil dogodek z naslovom VSI SMO EU-Dialog mladih. Osrednja gosta prireditve, ki jo je organizirala Mladinska Mreža MaMa, sta bila evropska poslanca Milan Zver (SDS/EPP) in Lojze Peterle (NSi/EPP). Pogovor je moderirala Simona Muršec, predsednica Društva Parada ponosa. Zbrane je uvodoma nagovorila podžupanja Mestne občine Maribor (MOM) Helena Kujundžić Lukaček, ki je poudarila, da je EU tako mladim kot starejšim generacijam prinesla ogromno koristi, a so se Britanci navkljub temu pred leti odločili za Brexit. Kujundžić Lukačkova je ob tem izrazila pričakovanje, da bodo mladi tudi v prihodnje motor napredka, ki bo EU popeljal v lepšo prihodnost.

Zatem je sledil pogovor s Peterletom in Zverom. Oba sta najprej na kratko predstavila svojo poklicno pot preden sta postala evropska poslanca, nato pa sta še opisala, kaj počneta v Bruslju oz. Strasbourgu. “Današnja mlada generacija ima eno veliko prednost, saj se je s politiko začela ukvarjati veliko prej kot jaz. Sam sem začel politične funkcije opravljati pri 42 letih, medtem ko je bilo prej to področje rezervirano za tiste, ki so bili člani Zveze komunistov. Sam sem bil član Revije 2000, ki se je zavzemala za dialog med kristjani in marksisti,” je s pogledom v preteklost mlade nagovoril Lojze Peterle. Mladim poslušalcem je predstavil tudi svoje delo v Bruslju, pri čemer je kot velik dosežek izpostavil predvsem odpravo t.i. roaminga oz. stroškov za mobilno gostovanje v tujih omrežjih. Po njegovih besedah je trajalo deset let preden se je ta predlog dokončno uveljavil. Zelo aktiven je tudi v odboru za okolje (ENVI), kjer izrazito nasprotuje uporabi pesticidov v kmetijstvu. Peterle se je pohvalil tudi s tem, da je kot evroposlanec skupaj z ostalimi kolegi dosegel, da bomo 20. maja letos drugič zapored praznovali svetovni dan čebel.

Od leve proti desni: Simona Muršec, Lojze Peterle in Milan Zver

Milan Zver je v uvodu izpostavil predvsem problematiko nizke politične participacije mladih na volitvah, kar je po njegovem mnenju eden izmed pokazateljev krize sodobne demokracije. “Vedno bolj se govori o tem, da demokracija ni najboljši sistem in da potrebujemo močnega voditelja,” je dejal Zver. Ob tem moramo dodati, da so takšne tendence zelo vidne ravno v stranki SDS, iz katere prihaja. Če je Peterle zelo aktiven v odboru za okolje, je Zverova glavna preokupacija področje kulture, mladine, izobraževanja in športa. V njegov delokrog sodi tudi program Erasmus+, ki mu bomo več besed namenili kasneje. Poleg tega je bil v preteklem mandatu tudi član odborov za preprečevanje terorizma in odbora za regionalni razvoj in kohezijsko politiko.

Na vprašanje, kaj sta kot “predstavnika ljudstva” v preteklem mandatu naredila za mlade, je Peterle odgovoril, da je zaposlil šest asistentov, mlajši od trideset let pa imajo pri njem možnost stažiranja za en mesec, medtem ko je Zver izpostavil uspešno zavzemanje za povečanje finančnih sredstev za izvajanje programa Erasmus+ in poenostavitev prijave nanj. V omenjeni projekt je po njegovih besedah vključenih več milijonov ljudi, ki delujejo na vseh nivojih izobraževanja (od vrtca do univerze). Mladi, ki so bili v preteklosti udeleženi v kakšni študentski izmenjavi, so po Zverovem mnenju tudi lažje zaposljivi. Nekdanji šolski minister je prav tako izpostavil, da imajo univerze v Aziji in Ameriki nekoliko drugačno vlogo kot v Evropi, saj finančno niso odvisne zgolj od države. Zavzel se je tudi za vzpostavitev centrov odličnosti na srednjih šolah, kjer naj bi se dijaki v prihodnosti bolj učili praktičnih znanj. Z letom 2021 bodo dijaki in študentje dobili tudi brezplačno vozovnico za vlak, ki jim bo omogočala potovanje po vsej EU.

Udeleženci so se nato razdelili v tri skupine, ki so obravnavale naslednje teme: politična participacija mladih, zaposlovanje in podjetništvo ter digitalizacija. Njihova naloga je bila, da predstavijo predloge glede reševanja problemov in izzivov na zgoraj omenjenih področjih. Vsako izmed skupin je eden od evroposlancev tudi posebej obiskal in poslušal njene predloge. Udeleženci so nato zaključke tudi javno predstavili. Kot orodje za povečanje politične participacije so izpostavili znižanje starostne meje za volilno pravico na 15 let in bolj poglobljeno podajanje snovi pri predmetu Državljanska vzgoja in etika. Na področjih zaposlovanja in podjetništva ter digitalizacije pa so mladi kot rešitev navedli predvsem večje spodbude za podjetniško pot in potrebo po filtriranju novic, ki jim jih vsakodnevno posredujejo na družbenih omrežjih.

Primož Soban