Ta mesec se je končal projekt Fair Employment-Mladi z manj priložnostmi s pomočjo mladinskega dela do zaposlitve. Namen projekta je bil zaposlovanje ranljivih skupin, pri čemer je bil glavni poudarek na Romih. Projekt je bil financiran s strani Evropskega socialnega sklada (ESS).

Zaključna konferenca Fair Employmenta je potekala 11. in 12. septembra v Ljubljani. Udeleženci so si prvi dan ogledali razstavo v Študentskem kampusu, ki so jo pripravili udeleženci socialne aktivacije. V večernih urah pa so se odpravili v Muzej sodobne umetnosti, kjer so se udeležili predstavitve zbornika z naslovom Družbeno-odgovorna zaposlitev, v katerem so zbrane vse aktivnosti in statistika omenjenega projekta. Udeležence je nagovoril tudi direktor Urada za narodnosti Stanko Baluh, ki je posebej pohvalil dosežke na področju zaposlovanja Romov.

Štefan Simončič Foto: Epeka

»Romi so v vsakdanjem življenju še vedno izpostavljeni sistemski diskriminaciji. To se kaže tudi pri tem, kako so obravnavani pri prometnih prekrških. Če tega napravim sam, me policist velikokrat zgolj opozori, medtem ko Romu takoj napiše kazen,« je položaj omenjene skupine slikovito opisal predsednik Združenja Epeka Štefan Simončič. Povedal je še, da sta skupaj z vodjo projekta Žigo Štajnbaherjem kontaktirala številne delodajalce, ki bi bili pripravljeni zaposliti Roma, a sta na to pristala zgolj dva. Tako Štajnbaher kot Simončič izpostavljata specifičnost njihove kulture. Simončič je to opisal z besedami, da če gre z Romom na kavo, račun običajno plača on. »Značilnost ranljivih skupin je tudi to, da pogosto zase zahtevajo več, kot so pripravljene dati drugim,« je dejal Simončič.

Žiga Štajnbaher Foto: Epeka

Posamezni udeleženci so predstavili tudi primere dobrih praks, med katerimi posebej izstopata Festival alternativne kulture (FAK) in Festival elektronske glasbe (Stellar Beat) Na tem mestu ne bi podrobneje opisoval vsebine omenjenih projektov, dejstvo pa je, da so si udeleženci s tem precej izboljšali svoje zaposlitvene možnosti. Dogajanje sta popestrila tudi raperja Murat&Jose, ki sta zarapala stari hit od Ljudi za ljudi. Ker se v Rogu nahaja mnogo prosilcev za azil, so se udeleženci podbrobneje seznanili z razmerami, s katerimi se soočajo begunci z Bližnjega vzhoda in Afrike. Udeleženci in begunci so se med seboj pomerili tudi v košarkarskem turnirju, ki je vzdušje strpnosti in sožitja še stopnjeval. Vrhunec konference je bil koncert, na katerem so nastopila številna znana imena slovenske rap scene. Poleg omenjenih velja izpostaviti še Trkaja in N’toka, obiskovalci pa so lahko prisluhnili tudi iranskemu raperju Najiju. Lahko rečemo, da se je projekt navkljub vsem težavam, s katerimi se soočajo udeleženci, zaključil v veselem vzdušju in z upanjem na boljšo prihodnost.

Primož Soban