Pred kratkim smo dobili 13. vlado v zgodovini Republike Slovenije. Ta bo prvič manjšinska. Vodilna stranka v koaliciji ima zgolj 13 poslancev, kar je skoraj trikrat manj kot Cerarjeva SMC v prejšnjem mandatu. Tako lahko rečemo, da imamo koalicijo, kjer nihče nima absolutne premoči nad nikomer, kar samo po sebi niti ni tako slabo. Nova vlada bo morala zagristi v nekaj kislih jabolk, med katerimi bosta zagotovo izstopali ureditev razmer v zdravstvu in pogajanja z javnim sektorjem. Priznati je treba, da je Marjan Šarec na nekatera mesta v vladi postavil imena, ki bodejo v oči. Eden izmed takih je zagotovo novi minister za zdravstvo Samo Fakin, ki ima na tem področju že številne izkušnje, saj je 10 let vodil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Precej več prahu pa je dvignilo imenovanje Damirja Črnčeca za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, kjer bo zadolžen za nacionalno varnost. Črnčec je do nedavnega veljal za Janševega vernika. Leta 2012 ga je druga Janševa vlada imenovala za direktorja Slovenske obveščevalno varnostne agencije (SOVA). Svojo izrazito naklonjenost do predsednika SDS je dokazoval na protestih pred sodiščem v Ljubljani, v času, ko je bil Janez Janša v zaporu. Po njegovem prihodu iz zapora sta se Janša in Črnčec razšla, menda zaradi tega, ker SOVA Arhivu Republike Slovenije ni hotela predati gradiva, ki je povezano z delovanjem Službe državne varnosti (SDV) v nekdanjem komunističnem režimu. Tisti, ki spremljamo dogajanje na družbenih omrežjih, ga poznamo po njegovih skrajno žaljivih komentarjih na račun beguncev in migrantov z Bližnjega vzhoda.

V začetku meseca je precej razburjenja v javnosti povzročil postroj t.i. Štajerske varde. Šarec je v zvezi s tem izjavil, da bo Črnčec poskrbel, da do podobnih postrojev ne bo več prišlo. Šarčeva izjava je lahko posledica sprenevedanja, nevednosti ali pa naivnosti, saj so Črnčeceva stališča do migracij precej podobna stališčem samooklicanega vojvode Andreja Šiška. S tega vidika njegovo imenovanje zagotovo ni prispevek k večji nacionalni varnosti, temveč ravno nasprotno. Lahko rečemo, da obstaja resna nevarnost, da sveže imenovani sekretar v primeru, da bi do njega prišle informacije o obstoju desnih ekstremističnih skupin, le-teh ne bi posredoval predsedniku vlade. Šarčevo imenovanje tako še najbolj spominja na potezo Boruta Pahorja, ki je kot predsednik vlade za svojega svetovalca imenoval Dimitrija Rupla. Oba sicer imata nesporne reference na svojem področju, a tudi jasne svetovnonazorske opredelitve, ki niso skladne z nekom, ki se v javnosti deklarira kot “anti-Janša.” Imenovanje Črnčeca je tako prvi Šarčev začetniški zdrs. Upajmo, da jih bo v prihodnje čim manj.

Primož Soban