Nekoč je veljalo, da za človeka glavno težavo predstavlja odvisnost od kemijskih substanc (droge, alkohol, cigareti), v zadnjem času pa poznamo vedno več primerov t.i. nekemične zasvojenosti. Sem spadajo zasvojenost z računalniškimi igrami, nakupovanjem, internetom ter seveda tudi z igrami na srečo.

Za slednjo bi lahko rekli, da med mladimi v Sloveniji še ne predstavlja tako velikega problema, a je po raziskavi zavoda Etnika iz leta 2013, kar 20,2% učencev in dijakov na mariborskih osnovnih in srednjih šolah že igralo športne stave. Povprečna starost anketirancev je bila 15 let. Raziskava Fakultete za uporabne družbene študije iz leta 2010 pa je preverjala, kakšna je stopnja zasvojenosti med dijaki zaključnih letnikov na Goriškem in Dolenjskem. V obeh regijah je športne stave igralo okoli 18% mladih, pri čemer jih je na Goriškem že slabih sedem odstotkov mogoče označiti kot problematične in patološke igralce, medtem ko je na Dolenjskem odstotek takšnih še nekoliko višji (7, 82%).

V ta namen so na zavodu Etnika razvili posebno aplikacijo imenovano MH Mobilna terapija, ki mladim hazarderjem omogoča odvajanje od odvisnosti od iger na srečo. Aplikacija je priporočljiva za vse, ki menijo, da so zaradi hazardiranja v stalnih finančnih težavah, čutijo močno potrebo po zviševanju stav, skušajo priigrati nazaj vse, kar so zaigrali, in opažajo, da njihova odvisnost že vpliva na njihove odnose s partnerjem ali z družino.

O sami aplikaciji smo se pogovarjali z direktorjem zavoda Marjanom Ornikom. Povedal nam je, da so  tovrstno aplikacijo razvili v okviru programa z naslovom “Ne zakockaj svoje prihodnosti,” ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje. “Po vsem svetu se trend nagiba v smer, da del populacije s tovrstnimi težavami (predvsem mladostniki in odrasla mladina) raje poišče pomoč na spletu kot pa preko telefona ali pri zdravniku. Ključna motivacija za razvoj spletnih in digitalnih orodij pomoči je želja, da bi z njimi dosegli ljudi, ki imajo tovrstne težave, nimajo pa dostopa do tradicionalnih oblik zdravljenja bodisi zaradi sramu, telesne prizadetosti, oddaljenosti ali drugih razlogov.”

Ornika smo tudi vprašali, koliko lahko takšna aplikacija sploh pripomore k zmanjševanju odvisnosti od iger na srečo, ali pa so za zdravljenje bolj pomembne terapevtske skupine. Dobili smo naslednji odgovor:”Za zaščito igralcev in nizke deleže zasvojenosti s hazardom države skrbijo s primernim reguliranjem trga iger na srečo ter s finančno podporo preventivnim programom, kot je naš. Psihoterapije pridejo na vrsto, ko je škoda že povzročena in je potrebno odpravljati negativne posledice. Pomemben del naših prizadevanj je tudi destigmatizacija hazarderske motnje. Stigma je namreč zelo velika, pri čemer majhen odstotek zasvojenih poišče pomoč.”

Po njegovem mnenju je posebej zanimivo dejstvo, da so glavni povzročitelj težav pri mladih športne stave. Te so nekoč igrali enkrat na teden, zato je bil časovni interval med dvema stavama v tistih časih zelo dolg, kar je bil nekakšen varovalni mehanizem pred razvojem težav ali zasvojenostjo. V času interneta in pametnih telefonov se je interval med stavama skrajšal le na nekaj sekund, kar je povsem enako intervalu med dvema igrama na igralnih avtomatih, ki veljajo za produkt z najvišjim potencialom za razvoj zasvojenosti.

“Problematična je tudi dostopnost do stavnic, saj imajo tisti, ki jih žene neustavljiva želja po stavi, danes na voljo vse mogoče športe, tudi virtualne. Stava na športni dogodek je v očeh mladih postala sestavni del tekme. To je posledica procesa normalizacije stav in vpliva reklam. Večina nogometnih moštev v tujih prvenstvih ima na dresih imena stavnic, prenosi tekem so polni reklam za stavnice. V Sloveniji predstavlja dodatno in veliko tveganje za zdravje mladih nedorečena zakonodaja o igrah na srečo, ki mlajšim od 18 let izrecno ne prepoveduje vplačevanja športnih stav na vplačilnih mestih, kot so pošte, trafike in bencinski servisi,” še dodaja Ornik.

Marjan Ornik o omenjeni problematiki predava tudi na osnovnih in srednjih šolah. Pravi, da ena tretjina mladih ne igra iger na srečo, zato morajo biti predavanja pripravljena tako, da so zanimiva tudi zanje. Pri tem uporablja tudi nekatere videoposnetke, ki so poučni, a bolj zanimivi od suhoparnega podajanja snovi. Sam pozna tudi veliko primerov iz sveta igralnic, kjer je preživel okrog 15 let. “Na mlade skušam vplivati predvsem tako, da jim spreminjam pogled na te igre. Ta je pogostokrat povsem napačen, saj so mladi zelo dovzetni za razmišljanje, da so igre na srečo pot do finančne neodvisnosti.”

Ob tem se seveda zastavlja vprašanje, ali starši in učitelji sploh opazijo, da je njihov otrok zasvojen z igrami na srečo. “Človeku na obrazu ne piše, ali je zasvojen z igrami na srečo ali ne, zato tovrstno zasvojenost imenujemo tudi “tiha zasvojenost.” Posamezniki s hazardersko motnjo se pogosto potegnejo vase ter prikrivajo obseg svojega hazardiranja pred svojimi bližnjimi. Starši ali partnerji za te težave izvedo zelo pozno, pogosto šele takrat, ko v ospredje stopijo finančne težave oz. veliki hazarderski dolgovi,” je zaključil Ornik.

Zaključimo lahko zgolj z mislijo, da  naj se mladi ne pustijo zapeljati “grškim sirenam” lahkega zaslužka, saj to dolgoročno vodi v izgubo, zato je končni učinek nasproten od želenega. Ne pozabite: športne stave niso del športa.

Primož Soban