V ZDA trenutno vlada precej napeto politično ozračje. Ameriški predsednik ima namreč odprte tri fronte: ločevanje otrok in njihovih staršev, ki nezakonito prečkajo mejo med ZDA in Mehiko, trgovinska vojna s Kitajsko in EU ter imenovanje novega vrhovnega sodnika.
Lahko bi rekli, da Trump uresničuje svoje predvolilne obljube, ki jih je dal leta 2016 med predsedniško kampanjo. V tem kontekstu se zdi posebej zanimivo vprašanje carin, za katero se zdi, da bi lahko najbolj načelo svetovno gospodarstvo. Trumpova administracija je pri njihovi uvedbi sledila logiki, da naj ameriški proizvajalci raje proizvajajo izdelke v ZDA in ne selijo proizvodnje v tujino, ker bodo morali sicer plačevati večje carine. Ta ukrep se zaradi prevladujočega trenda iskanja cenene delovne sile morda niti ne zdi tako slab. Številne velike korporacije so namreč v minulih desetletjih iskale način, kako bi zaposlene čim manj plačale, zato so svoje tovarne iz matičnih držav preselile v Azijo, kjer so lahko isti produkt proizvedle z bistveno manjšimi stroški dela, nato pa ga uspešno prodale v Evropi ali Ameriki. Evropejci in Američani so se tako v zadnjih desetletjih iz proizvajalcev prelevili zgolj v potrošnike, kar lahko upravičeno ocenimo kot zaskrbljujoč trgovinski trend. Če bi se ZDA odločile zvišati carine tudi za avtomobile proizvedene v EU, bi to imelo negativne posledice tudi v podravski regiji, saj bi to zagotovo čutila tudi Magna, ki je pred kratkim pričela z veliko investicijo v Hočah.
Trumpova priseljenska politika je odraz njegove napovedi, da bo nezakonite migracije preprečil z gradnjo zidu na meji z Mehiko. Tovrstna politika je znamenje prostora in časa v katerem živimo, najboljši zgled zanjo pa je politika nekaterih držav članic EU. Glede na njegove tvite se zastavlja vprašanje, kako daleč je pri izvajanju ukrepov na meji pripravljen iti. V političnih procesih onkraj luže je moč opaziti še en trend, tj. postopno prevzemanje republikanske stranke s strani “predsednikove linije.” To pomeni, da se bo na novembrskih volitvah, na katerih bodo Američani volili tretjino senatorjev in člane predstavniškega doma, za mesta v obeh domovih potegovalo precej Trumpovih privržencev, ki so na strankarskih volitvah premagali bolj zmerne kandidate. Podoben zasuk (le da tokrat v levo) se dogaja tudi pri demokratih, kjer je pred dnevi na strankarskih volitvah za kongres zmagala Alexandria Ocasio-Cortez, ki je na predsedniških volitvah bila podpornica levo usmerjenega demokratskega senatorja Bernieja Sandersa.
Pomemben preizkus za ameriško demokracijo bo tudi imenovanje novega vrhovnega sodnika, ki ga je Trump napovedal v ponedeljek. Na vrhovnem sodišču so konzervativno usmerjeni sodniki že sedaj v večini, kar pomeni, da bo sestava sodišča še bolj svetovnonazorsko neuravnotežena, kar bi lahko vodilo tudi do prepovedi splava. Kam vodi ZDA in svet predsedovanje Donalda Trumpa, je za zdaj skoraj nemogoče napovedati. Upamo lahko le, da nas po enem ali dveh njegovih mandatih ne bo preveč bolela glava.
Primož Soban
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.