Pred natanko tednom dni so volivci izbirali poslance na volitvah v Državni zbor. Volitve niso prinesle jasnega zmagovalca, temveč so slovenski politični prostor še bolj zapletle. Jasno je zgolj to, da bo oblikovanje nove vlade zelo naporno. Janez Janša bo zelo težko sestavil vlado, vendar moramo hkrati izpostaviti, da politična realnost zelo pogosto povozi predvolilne obljube. Poleg Nsi-ja in Jelinčičevih nacionalistov bo prvak SDS-a koalicijskega partnerja iskal najverjetneje pri LMŠ-ju ali SMC-ju. To bo zelo težka naloga, saj bi vstop v desnosredinsko koalicijo za obe omenjeni stranki pomenil politično strmoglavljenje in najverjetnejši izpad iz parlamenta na naslednjih volitvah. Zelo malo je možnosti, da bi v koalicijo stopil SD. Če pa bi se to res zgodilo, bi takšni potezi ostro nasprotovalo članstvo. Zanimivo bo tudi videti, kako se bo v prihodnjih dneh glede tega vprašanja obnašal DeSUS, ki pogosto prelomi marsikatero predvolilno obljubo.  V primeru, da bi Janši na koncu vendarle uspelo sestaviti koalicijo, bi se ta zdela morda celo trdnejša kot morebitna levosredinska.

Levosredinska koalicija bi morala streti kar nekaj trdih orehov. V primeru, da bi v njej sodelovala Levica, bi se najverjetneje zalomilo že pri pogajanjih s sindikati javnega sektorja, saj bi najverjetneje zahtevala odpravo vseh varčevalnih ukrepov, ki jih je uzakonil ZUJF. Jabolko spora bi lahko bila tudi prodaja Nove Ljubljanske banke, kjer bi se prav tako lahko pojavila velika trenja med potencialnimi partnerji. Če bi se Šarec odločil, da namesto Levice v vlado povabi Novo Slovenijo, to ne bi pomenilo bistveno lažjega vladanja, saj bi se tudi v tem primeru zataknilo pri vprašanju, kako rešiti nastali položaj v zdravstvu. Krščanski demokrati rešitev vidijo v večji vlogi zavarovalnic, kar pa bi povzročilo razmah zasebnega zdravstva, medtem ko se je npr. SMC v minulem mandatu precej približal stališču Levice, da bi bilo potrebno dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukiniti in ga prenesti v obvezno. Mnenja bi se kresala tudi ob dilemi, kdaj ali sploh odstraniti rezilno žico na meji. Omenjene dileme bi vsekakor močno vplivale na stabilnost takšne koalicije in onemogočale učinkovito vladanje.

V primeru, da po dveh krogih še vedno ne bi imeli vlade, bi se lahko zgodilo, da bi v tretjem krogu dobili t.i. manjšinsko vlado, ki bi jo v parlamentu namesto absolutne lahko potrdila že navadna večina. Temu smo bili konec lanskega in v začetku letošnjega leta priča na Češkem, a se je zaradi korupcijske afere tovrstna namera na koncu izjalovila. Takšna vlada bi bila zelo nestabilna, poleg tega pa bi se morala o sprejetju posameznih zakonov pogajati tudi z opozicijo. Če bi se izjalovila tudi zadnja možnost, se bodo morali volivci ponovno odpraviti na volitve. Politiki pa bi povolilno mineštro zlili stran, saj bi se na meniju ponovno znašel predvolilni golaž.

Primož Soban