Novice, Svet

Boj za ohranitev starega reda

Ko je govora o katalonski neodvisnosti, moram priznati, da o njej ne vem veliko. Najbolj znan katalonski artikel je nedvomno nogometni klub iz Barcelone, glavnega mesta Katalonije. Politična geneza katalonskih prizadevanj za neodvisnost mi je precej manj poznana od številnih športnih kolektivov iz katalonske prestolnice. Dogajanje v minulih dneh nakazuje na to, da se Katalonci v preteklih desetletjih ali celo stoletjih niso uspeli vzpostaviti  kot narod, ki bil upoštevanja vreden politični subjekt. Katalonija je postala del Španije že daljnega leta 1469 oz. 1492, ko so se po izgonu Arabcev s Pirenejskega polotoka španske kraljevine združile v eno. Katalonija je bila v srednjem veku kot del aragonske krone velika pomorska in trgovska velesila, vendar je prej omenjena združitev zanjo pomenila izgubo moči. V središče dogajanja v srednjeveški Španiji je vedno bolj pričela vstopati Kastilija, kjer leži tudi glavno mesto Španije, Madrid. V kasnejših stoletjih se je Katalonija v več vojnah pogosto postavila na stran nasprotnikov španske krone, ki pa so iz vojn večinoma izšli kot zmagovalci, kar je pomenilo, da so Katalonijo kaznovali z zmanjšano avtonomijo. Takšno ravnanje pa je vrhunec doseglo po španski nasledstveni vojni med letoma 1700 in 1714, kjer sta se za špansko krono spopadla Karel VI. Habsburški in Filip V. iz dinastije Borbonov, ki je v vojni tudi zmagal. Katalonci oz. Aragonsko kraljestvo je v nasledstveni vojni podpiralo Habsburžana Karla VI., zato mu je kasnejši zmagovalec Filip V. odvzel vso avtonomijo in ga ponovno združil s preostalo Španijo pod vladavino Borbonov.

Katalonija

Kasneje se je Katalonija pričela vedno bolj industrializirati, avtonomijo pa je dobila šele za časa druge španske republike leta 1931, vendar ta ni trajala dolgo, saj jo je leta 1936 prekinila španska državljanska vojna, v kateri je zmagal general Francisco Franco, ki je grobo zatrl vsakršno avtonomistično težnjo. Po Francovi smrti so Katalonci uspeli ponovno dobiti avtonomijo, vendar očitno z njo niso bili povsem zadovoljni, kar je imelo za posledico težnje po osamosvojitvi. Na tej točki si človek zastavlja vprašanje, ali je lahko avtonomna pokrajina samostojna država. Po hitrem premisleku je odgovor lahko pritrdilen, pri čemer ni mogoče zaobiti ustave posamezne države in mednarodnega prava. Če primerjamo položaj Slovenije v Jugoslaviji in Katalonije v Španiji ugotovimo, da so med njima pomembne razlike. Slovenija je imela v Jugoslaviji status republike, Slovenci pa smo bili eden izmed konstitutivnih narodov nekdanje skupne države, medtem ko Katalonci takšnega statusa po španski ustavi nimajo. To dejstvo nakazuje, da se skozi zgodovino niso uspeli vzpostaviti kot upoštevanja vreden politični subjekt. Razlike so tudi v nastanku Jugoslavije in Španije. Jugoslavija oz. njene predhodnice (Država SHS, Kraljevina SHS) so nastale po prvi svetovni vojni na podlagi ženevske deklaracije, ki je potrdila združitev nekdanjih habsburških ozemelj s kraljevino Srbijo in Črno goro. Voljo južnoslovanskih narodov po združitvi so med drugo svetovno vojno potrdili še avnojski sklepi. Milan Kučan je nekoč dejal, da če so se jugoslovanski narodi demokratično združili, se lahko tudi demokratično razdružijo. Pri Španiji je zgodba precej drugačna, saj je nastala s poroko aragonskega kralja Ferdinanda in prestolonaslednice kastiljske krone Izabele leta 1469.

Seveda pa moramo ob tem poudariti, da je nasilje, kakršnemu smo bili priča prejšnjo nedeljo, vredno obsodbe. V 21. stoletju je nesprejemljivo pretepati ljudi zgolj zato, ker želijo demokratično odločati o svoji usodi. Zelo pomenljiv je bil tudi molk Evropske komisije, ki se ni odzvala na nasilje španske policije, in se postavila na stališče, da gre  za španske notranje zadeve. Špansko in evropsko zgodovino so nenehno zaznamovali boji za rušenje in ohranitev starega reda. Oboje običajno ni šlo brez prelivanja krvi. Marsikaterega privrženca EU je razočaralo dejstvo, da si Evropska komisija tokrat prizadeva ohraniti stari red, saj bi odcepitev Katalonije pomenila, da bi Borboni izgubili dragoceni dragulj v svoji kroni. Večino v EU-ju imajo konservativci, ki so ponovno dokazali, da so kot konzerve, ki jih je s prisilo nemogoče odpreti. Upamo le, da se Katalonci pri tem ne bodo porezali.

Primož Soban

oktober 7, 2017

About Author

PrimozS


Dodaj odgovor

Najnovejši komentarji
    Koledar objav
    oktober 2017
    P T S Č P S N
    « Sep   Nov »
     1
    2345678
    9101112131415
    16171819202122
    23242526272829
    3031