Po poročanju medijev naj bi Igor Bavčar sinoči prišel na prestajanje zaporne kazni na Dob. Bavčar je bil lani v drugem sojenju obsojen zaradi pranja denarja delnic Istrabenza. Nekdanji direktor Istrabenza bi moral za zapahe že pred dvema letoma, vendar se je kazni izognil zaradi zdravstvenih težav, višje sodišče pa je nato zaradi postopkovnih napak sodbo razveljavilo. V vmesnem obdobju so Bavčarja sicer opazili med igranjem košarke in posnetek predvajali na eni izmed komercialnih televizij. To je v javnosti sprožilo mnoga ugibanja, ali so njegove težave s srcem resnično bile tako velike, da je potreboval operativni poseg. Njegova zdravnica Metka Zorc pa se je na to odzvala z izjavo, da je Bavčarjevo igranje košarke zgolj dokaz uspešnosti operacije, ki so jo izvedli na zasebni kliniki Medicor v Izoli. Igor Bavčar je bil sicer v mladih letih zagrizen marksist in urednik študentskega časopisa Tribuna, ki je tedaj izhajal pod geslom: “Naj živi proletarska revolucija!” Kasneje je postal aktiven v Zvezi socialistične mladine Slovenije (ZSMS), kjer je spoznal svojega kasnejšega prijatelja Janeza Janšo. Z Janševo aretacijo leta 1988 je tesno povezan začetek njegovega političnega delovanja, saj je postal predsednik Odbora za varstvo pravic Janeza Janše, ki se je pozneje preimenoval v Odbor za varstvo človekovih pravic. V času t.i. afere JBTZ je Bavčar nastopal kot ljudski tribun na zborovanjih, ki so potekala v podporo zaprti četverici (poleg Janše so to bili še Ivan Borštner, David Tasić in Franci Zavrl).

Po tem, ko se Odbor ni preoblikoval v politično stranko, je Bavčar na prvih demokratičnih volitvah po drugi svetovni vojni, ki so potekale leta 1990, kandidiral na listi Slovenske demokratične zveze (SDZ), kjer je bil izvoljen v t.i. Družbenopolitični zbor, vendar je kmalu po volitvah zasedel mesto notranjega ministra v Peterletovi vladi in uspešno preoblikoval milico v sodobno policijo. Kmalu po desetdnevni vojni so se znotraj koalicije Demos že začela kazati prva trenja, zaradi nezadovoljstva s predsednikom vlade Peterletom, kar je vodilo do tega, da je Janša predlagal, naj vodenje vlade namesto Peterleta prevzame Bavčar, vendar pri tem ni bil uspešen. Kmalu je pričela razpadati tudi SDZ, ki se je razcepila na Demokratsko stranko Slovenije (DSS) in Narodno demokratsko stranko (NDS). Bavčar se je pridružil DSS-ju in v prvi Drnovškovi vladi obdržal mesto notranjega ministra. To je bil tudi začetek njegovega zbliževanja z Drnovškovo LDS, ki se je končal z združitvenim kongresom na Bledu marca 1994. Pozneje je v tretji Drnovškovi vladi opravljal še funkcijo ministra za evropske zadeve. Leta 2002 pa se je skupaj z Antonom Ropom potegoval za Drnovškovo nasledstvo, a Janez Drnovšek nad njim ni bil najbolj navdušen, zato se je Bavčar odpravil v gospodarstvo, kjer pa so ga pokopali posli z Boškom Šrotom, ki je hotel izvesti menedžerski prevzem Pivovarne Laško. Igor Bavčar se je kazni za svoja dejanja nenavadno dolgo izogibal, pomenljivo pa je dejstvo, da je prišel na Dob le dan po tem, ko je slovenska košarkarska reprezentanca osvojila naslov evropskih prvakov. Morda pa je s kom sklenil stavo v smislu: “Odšel bom na Dob, če osvojimo Eurobasket.” Stavo je na koncu na svojo nesrečo izgubil.

Primož Soban