Danes je v veliki dvorani Univerze v Mariboru potekala razprava z naslovom Magna, da ali ne. Razpravo je vodila novinarka Katja Šeruga, svoje poglede na investicijo Magne v Hočah pa so med drugim soočali minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ministrica za okolje Irena Majcen, državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša, župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak, župan občine Miklavž na Dravskem polju Leo Kremžar, predstavnik civilne iniciative Rešimo rogoški gozd Simon Žlahtič in predstavnik hoških kmetov Rado Lobnik ter mnogi drugi.

Za uvod je voditeljica vprašala ministra Počivalška, ali lahko zagotovi, da bo Magna v okolico Maribora resnično pripeljala okoli 3000 delovnih mest. Gospodarski minister ni jasno odgovoril na vprašanje, temveč je zgolj suhoparno navajal člene iz t.i. Lex Magna, ki naj bi bili trdno zagotovilo za prej omenjeno število delovnih mest. Za Počivalškom je besedo dobil predstavnik Magne Wolfgang Zitz, ki je povedal, da je število delovnih mest odvisno od naročil, ki jih bodo Magni poslali njeni naročniki. Iz njegovih besed je bilo jasno razbrati, da je trenutno zagotovljenih zgolj 400 delovnih mest v lakirnici in ob tem izrazil prepričanje, da bo slednja postavljena do konca prihodnjega leta.

Kmet Rado Lobnik je dejal, da ga skrbi predvsem velika negotovost, s katero se sooča. Glavni razlog za to je, da ne ve, ali bo lahko dobil nadomestna zemljišča v občini Rače-Fram, saj ima zanje zakupno pravico podjetje Perutnina Ptuj. Voditeljica Katja Šeruga je tudi izpostavila, da bi bila Lobnikova zemljišča na udaru v prvi fazi Magnine investicije, medtem ko bi ostali kmetje prišli na vrsto šele v naslednjih fazah. Na vprašanje, ali je bil deležen kakšnih pritiskov, je Lobnik odgovoril, da ne, vendar kot pritisk dojema sprejetje zakona o Magni, s čimer mu grozi razlastitev. To je bil tudi eden izmed poglavitnih vzrok za njegov podpis pod ustavno pobudo, ki sta jo na ustavno sodišče vložila odvetnik Franci Matoz in novinar Bojan Požar.

Foto: Primož Soban

Pereče vprašanje, ki ga odpira Magnina investicija, je tudi sečnja rogoškega gozda. Predstavnik civilne iniciative Rešimo rogoški gozd Simon Žlahtič je sicer poudaril, da je zadovoljen z napredkom, ki je bil pri tem vprašanju dosežen v zadnjih tednih in ob tem pohvalil župana občine Hoče-Slivnica Marka Soršaka za njegova prizadevanja za preprečitev sečnje, vendar se je Soršak po Žlahtičevih besedah pobudi pridružil prepozno. Žlahtič je tudi povedal, da se mu ne zdi smiselno, da bi se zemlja oz. živica iz prvokategornega zemljišča selila na območje gozda, saj bi zemljišče, s tem postalo degradirano. Ob tem je izpostavil tudi občinski prostorski načrt, po katerem sečnja gozda zaradi naravnih razlogov ni mogoča do 30. junija.

Precej zanimiva je bila tudi razprava Lea Kremžarja, ki je poudaril, da bo Magna za svoje obratovanje potrebovala 250 kubičnih metrov vode, kar je 80% porabe vode v občini Miklavž na Dravskem polju. Po Kremžarjevih besedah bo za takšno obremenitev potrebna dograditev kanalizacijskega sistema, ki bi jo morala financirati država in investitor. Predstavnik Magne je na vprašanje, ali bi bil pripravljen financirati gradnjo kanalizacije s ciničnim nasmeškom na obrazu odgovoril, da ne. V razpravi je bilo izpostavljeno tudi vprašanje okoljevarstvenega soglasja in dilema, kaj ima prednost, okolje ali delovna mesta. Na to vprašanje je posebej zanimiv odgovor podala ministrica za okolje Irena Majcen, ki je dejala, da je okolje seveda pomemben dejavnik, vendar se podravska regija sooča z velikim številom brezposelnih, zato imajo zanjo prednost delovna mesta. Za konec naj povemo še, da je bilo med obiskovalci zaznati precejšnjo naklonjenost Magnini investiciji, a odziv občinstva na nekatere navedbe predstavnika Magne je bil zelo servilen. Nenavadno aroganten pa je bil tudi nastop mariborskega župana Andreja Fištravca, ki je trdil, da imamo v Sloveniji preveliko samooskrbo z mlekom, zato po njegovem mnenju ni sporno, da tovarne postavljamo na kmetijskih zemljiščih. Širši problem samooskrbe s hrano pa ni izpostavil nihče izmed udeležencev.

Primož Soban