V soboto, 13. maja 2017, se je v Cankarjevem domu v Ljubljani odvijala konferenca stranke SD z naslovom “Evropa za ljudi”. Prireditev je povezovala nekdanja TV-voditeljica Blažka Müller Pograjc. Poleg predsednika Socialnih demokratov Dejana Židana in evropske poslanke Tanje Fajon je na konferenci bilo mogoče opaziti tudi nekatere bivše poslance in ministre, kot so npr. Aurelio Juri, Milan M. Cvikl, Patrick Vlačič in Sonja Lokar. Najprej je udeležence pozdravil velenjski župan Bojan Kontič, nato pa je govorniški oder zasedel predsednik stranke Dejan Židan, ki je v svojem govoru poudaril, da EU zagotavlja varnost in mir. Ob tem je izpostavil, da je navdušenje znotraj unije po rezultatih volitev na Nizozemskem in v Franciji izjemno plehko, saj dejstva, da evroskeptična kandidatka prejme več kot tretjino glasov volivcev, ni mogoče smatrati za uspeh.  Izpostavil je tudi, da ni mogoče zagotavljati blaginje za ljudi brez dobro delujočega gospodarstva in da EU ne bo imela dolgoročne perspektive, če ne bo solidarna do ljudi, ki živijo slabo oz. so v socialni stiski.

Po Židanovem govoru je sledil ognjevit govor vodje poslanske skupine Naprednega zavezništva socialistov in demokratov v evropskem parlamentu, Giannija Pittelle. Pittella se je v njem dotaknil volitev v Franciji in okrcal vladajoče elite na Madžarskem in Poljskem, saj po njegovem mnenju njihove ideje vodijo v smrt in razkroj demokracije v Evropi. Za njim je udeležence nagovorila še evropska poslanka Tanja Fajon. V svojem govoru je poudarila, da so solidarnost, sodelovanje in sobivanje trije ključni elementi, na katerih je treba graditi skupno evropsko prihodnost. Posebej je izpostavila , da je Slovenija še vedno neto prejemnica iz evropskega proračuna, ter da je bilo z evropskim denarjem v Sloveniji realiziranih ogromno projektov. Fajonova se prav tako ni mogla izogniti pomenu EU za mir v Evropi, saj je po njenem mnenju “kos kruha v miru boljši kot polna hiša mesa v prepiru.” Ob tem se je zavzela za manj elitizma in več egalitarizma, manj egoizma in več altruizma, manj birokracije in več energije ter manj delitev in več združitev.

Nato je sledil še panelni pogovor, ki ga je vodil Nemec dr. Max Brendle, ob njem pa so v pogovoru sodelovali še evropski poslanec Knut Fleckenstein, sociolog dr. Rudi Rizman, nekdanja dopisnica iz Bruslja Mihela Zupančič, politolog dr. Marko Lovec in Marko Makovec, svetovalec predsednika RS za zunanje zadeve. Med zgoraj navedenimi imeni bi želel posebej izpostaviti razpravo dr. Rudija Rizmana, ki je povedal, da je po njegovem mnenju politična elita v zadnjih letih pozabila, da je treba koncept solidarnosti integrirati v sodobne gospodarske procese. Dodal je tudi, da je EU dosegla stopnjo tržne solidarnosti, vendar to zagotovo ni njen končni cilj. Kritičen je bil tudi do levih in desnih političnih strank, ki so se sprijaznile z idejo neoliberalizma, pri tem je izpostavil desni pol politike, ki še vedno v praksi izvaja misel nekdanje britanske premierke Margaret Thatcher, da družba ne obstaja. V tem kontekstu se Rizman seveda ni mogel izogniti tudi varčevalnim politikam, ki jih je v Grčija izvajala zloglasna trojka. Slednja je v njegovih očeh imela veliko več lastnosti avtoritarne politike kot pa demokratičnega načina političnega odločanja.

Zanimiva je bila tudi razprava politologa dr. Marka Lovca, ki je posebej izpostavil, da je potrebno za iskanje pravih rešitev najprej treba pravilno opredeliti probleme. Dejal je, da se v zvezi s krizo EU pojavljata dve utopiji. Prva je ta, da bo Bruselj nadomestil neodgovornost domače politične elite, druga pa, da je možno rahljanje Evrope zaustaviti z več nacionalizma.

Drugi panelni pogovor je bil bolj gospodarsko obarvan. Vodil pa ga je nekdanji poslanec SD Matevž Frangež. Gostje pa so bili nekdanji direktor podjetja Lumar Milan Lukić, direktorica podjetja Atotech Slovenija dr. Mariana Karla Rebernik, ekonomist dr. Mojmir Mrak in predsednica upravnega odbora Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen. Iz tega dela pogovora bi bilo vsekakor smiselno izpostaviti misel dr. Mojmirja Mraka, da mora Nemčija pričeti z zmanjševanjem svojega proračunskega presežka in več investirati v infrastrukturne projekte, medtem ko je Milan Lukić izpostavil, da brexit morda niti ni tako slaba zadeva, saj je državljane streznil do te mere, da lahko realno analizirajo probleme, ki se pojavljajo v EU.

Za konec bi želel zapisati, da je bilo iz besed udeležencev na konferenci vsekakor možno razbrati zavedanje po spremembah v EU, vendar je od zamisli do izvedbe običajno dolga pot.

Primož Soban